Gre predvsem za eno od bolj poznanih marketinških orodij in je v pomoč podjetju z vidika prepoznavnosti in daje kupcu občutek varnosti ob nakupu, ker mu je vizualno blagovna znamka blizu. Gre za grafični prikaz produkta, ki ga lahko najdemo v obliki številk, besed, slik in raznih znakov ali njihovih kombinacij. Gre za tržno znamko, pod katero poleg blagovne spadata tudi storitvena in korporativna znamka.

Namen

Glavni namen registracije blagovne znamke je ločitev lastnih produktov od produktov konkurence ter onemogočanje tretjim osebam, da se znamke poslužujejo. Z registracijo je onemogočena uporaba znamke ali tako imenovanega logotipa tistim, ki nimajo podpisanega lastnikovega soglasja, saj je le-ta pravno zavarovan.

Registracija v Sloveniji

Zadeva je nekoliko bolj zapletena, zato je najlažje, če v proces vpletemo uradnega zastopnika, ki ga lahko najdemo v registru zastopnikov. Potrebno je podati prijavo Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije. V kolikor je ta prijava izpolnjena pravilno in se urad z njo strinja, jo objavijo v uradnem glasilu. Urad ne preverja predhodno prijavljenih blagovnih znamk, zato se moramo o tem prepričati sami in zadevo seveda spremljati. V obdobju treh mesecev po objavi v glasilu imajo lastniki preostalih znamk čas, da uradu sporočijo svoje pritožbe, ki jih urad nato pregleda. V primeru, da pritožb ni ali se ugotovijo za neutemeljene, se po plačilu pristojbine izda odločba o registraciji. Takšna odločba pri nas velja za obdobje desetih let in se jo lahko za nadaljnja desetletja seveda podaljšuje. Seveda pa odločba ne velja izven slovenskih meja.

Načelo specialnosti

Kot smo omenili, je z registracijo blagovne znamke onemogočena uporaba tretjim osebam brez soglasja. Kljub temu pa velja načelo specialnosti, s katerim je tretjim osebam omogočena uporaba enake ali podobne znamke za drugačne produkte. Seveda pa to načelo velja zgolj v primeru, da ne gre za slovečo (zelo dobro poznano) blagovno znamko.