Ste vedeli, da ste že s tem, ko se nečesa domislite, upravičeni do določene pravne zaščite za svojo domislico? V praksi sicer ne gre tako preprosto, sploh v primeru, da pride do zlorab oziroma da je treba iz kakršnega koli razloga dokazovati lastništvo, a področje je razmeroma dobro urejeno. Pravice intelektualne lastnine pokrivajo široko področje domislic, izumov, idej in podobnih intelektualnih stvaritev.

Posebej uporabna je zaščita intelektualne lastnine seveda za tiste, ki želijo to izkoristiti v poslovne oziroma gospodarske namene. V zasebnem življenju običajno ni potrebe po zaščiti domislic, čeprav možnost zlorabe še vedno ostaja. Drugače je v poslovnem svetu, kjer te zadeve regulirajo različni zakoni. Intelektualna lastnina je namreč ključna prednost mnogih podjetij, ki se potegujejo za tržni delež na konkurenčnem trgu. Danes so v mnogih gospodarskih panogah bolj kot fizični izdelki pomembni patenti, znamke, avtorska dela in podobne iznajdbe, ki jih je torej treba zaščititi.

Pravno to področje urejajo različni zakoni. V grobem intelektualno lastnino urejata predvsem avtorsko pravo ter zakon o industrijski lastnini. V prvo skupino sodijo avtorske pravice in sorodne pravice, medtem ko zakon o industrijski lastnini pokriva produkte intelektualne lastnine, kot so patenti, modeli, znamke, geografske označbe in podobno. V posebno skupino lahko uvrstimo še topografije polprevodnih vezij, ki predstavljajo pomemben del intelektualne lastnine v gospodarstvu.

Vsako podjetje mora torej paziti na to, da svojo intelektualno lastnino ustrezno zaščiti. To je lahko kar zamudno opravilo, saj se je treba najprej poučiti, kakšni so postopki v tem oziru. Nekatere pravice na primer veljajo samodejno, brez potrebe po registraciji ali prijavi, medtem ko je treba v drugih primerih opraviti določene postopke in pogosto plačati tudi ustrezne pristojbine. Se pa trud na tem področju gotovo izplača – primerno zaščitena intelektualna lastnina je velik kapital vsakega podjetja, ki pogosto predstavlja ključno prednost pred konkurenco!