Povsem enostavno je oceniti vrednost podjetja po tem, kakšne izdelke ima v prodaji in koliko ima zaloge. Enako velja za ugotavljanje zlorabe ali kraje izdelkov, prav tako enostavno pa vidimo, s katerimi izdelki podjetje prehiteva konkurenco. Če to velja za fizično lastnino, pa je pri intelektualni lastnini stvar precej drugačna. Še najbolj opazen element na tem področju je znamka, ki se povezuje s fizičnimi izdelki ali storitvami ter tako omogoča neko oceno vrednosti, so pa v ozadju pogosto še druge vrste intelektualne lastnine, ki predstavljajo veliko konkurenčno prednost. Ta lahko ostane skrivnost, lahko pa tudi ne, saj lahko s primerno zaščito intelektualno lastnino dobro unovčimo brez bojazni za primer zlorabe.

Znamka lahko služi kot povsem očiten primer konkurenčne prednosti, ki jo predstavlja intelektualna lastnina. Večinoma se znamka povezuje z izdelki in storitvami, kar vodi do pomisleka, da morda vseeno obravnavamo in primerjamo izdelke in storitve, ne pa znamk. A dejstvo je, da na trgovskih policah pogosto srečujemo cele vrste izdelkov, ki se na prvi pogled ne razlikujejo po ničemer, razen po oznakah blagovnih znamk. Pomislimo recimo na pločevinke piva ali drugih pijač – vse bi bile na las podobne, če ne bi bile bogato okrašene s prepoznavnimi in običajno tudi zaščitenimi simboli proizvajalcev. V tem primeru je povsem jasno, da konkurenčno prednost predstavlja prav znamka. Kupci namreč ne bodo odprli pločevink in primerjali vsebine različnih prodajalcev, temveč se bodo zanesli na prepoznavno podobo in pričakovali tisto, kar ponazarja priznana znamka.

Prav zato je pomembno, da intelektualna in fizična lastnina z roko v roki sodelujeta pri poslovnem razvoju podjetja. Nesmiselno bi bilo vlagati vse sile v izpopolnjevanje izdelka, saj nas v tem primeru pusti na cedilu prav prepoznavnost in interes s strani kupcev. Na drugi strani je prav tako nesmiselno pozornost namenjati zgolj oglaševanju in utrjevanju prisotnosti znamke, saj se bo v primeru povezave s slabim izdelkom tudi podoba znamke hitro vtisnila v misli potrošnikov kot slaba. Dobra znamka predstavlja le piko na i, ki poskrbi za učinkovito konkurenčno prednost.

Kot večinoma velja pri podjetništvu je treba tudi tu omeniti, da zapis ni splošno veljaven. V nekaterih primerih je pač smiselno znamko povsem podrediti razvoju izdelka, v drugih primerih je dobro bolj delati na marketingu. V nekaterih panogah blagovne znamke sploh ne igrajo nobene vloge in pride bolj v poštev kvaliteta izdelka ali pa cenovno ugodna ponudba za veleprodajo. Vsekakor pa je v vsakem primeru pametno vsaj premisliti, ali lahko prav intelektualna lastnina poskrbi za korak naprej.