V letih, ki že tečejo od uvedbe poskusnega obdobja obvezne uporabe davčnih blagajn, so se tako podjetniki kot potrošniki na novost že dokaj dobro pripravili. In čeprav se uporaba davčnih blagajn zahteva ob praktično vsakem poslovanju z gotovino, v nekaterih primerih ta rešitev preprosto ne pride v poštev. Na srečo obstaja alternativa – vezana knjiga računov.

Kdaj pride v poštev vezana knjiga računov?

Vezana knjiga računov je uporabna tam, kjer zaradi takšnih ali drugačnih razlogov davčna blagajna ne pride v poštev. Uporaba davčne blagajne zahteva električno energijo ter dostop do interneta, torej bodo vezano knjigo računov uporabljali tisti podjetniki, ki poslujejo na lokacijah, kjer ni dostopa do električnega ali internetnega omrežja. To velja na primer za gorske koče, odmaknjene turistične objekte in druge kraje, kjer poteka poslovanje navkljub omenjenim omejitvam.

V določenih primerih pa bodo vezano knjigo računov uporabili tudi tisti podjetniki, ki bi se sicer lahko poslužili običajne davčne blagajne. Ker ta predstavlja kar nekaj dela in prilagoditev, pa tudi stroškov, bodo alternative iskali predvsem tisti, ki ne poslujejo v takšnem obsegu, da bi se jim spremembe obrestovale. Če podjetnik le redko izdaja račune za gotovinsko poslovanje, ki morajo biti davčno potrjeni, se bo morda brez težav zadovoljil z običajno knjigo računov, ki omogoča legalno poslovanje brez posebnih prilagoditev.

Vezana knjiga računov je seveda zelo uporabna tudi takrat, ko uporaba davčne blagajne ni možna le trenutno. Na primer v primeru izpada električne energije ali internetnega omrežja, ali pa v primeru okvare opreme za izdajanje računov. Treba pa je paziti, da se vezana knjiga računov in davčna blagajna ne uporabljata hkrati v istem poslovnem prostoru, prav tako morajo biti tudi računi iz vezane knjige davčno potrjeni, kar se opravi naknadno preko spletnega portala eDavki.