Zdi se povsem jasno: ko opravimo storitev ali prodamo nek izdelek, izstavimo račun. Pri opravljanju storitev ter prodaji fizičnim osebam s tem običajno ni težav, večkrat se zaplete pri podjetjih, ki opravljajo delo za druga podjetja, ta pa niso njihov končni naročnik – torej takrat, kadar je naročnik predvsem posrednik za nekoga drugega. Takrat je treba pri izdaji računa pogosto tudi počakati. Šele takrat, ko opravljeno storitev ali izdelek prejme oziroma potrdi končni naročnik, se lahko izda račun. Zakaj? Ker je potrebno vedno počakati, ali bo vse potekalo v redu ali ne. Morda bo končni naročnik namreč izdelek zavrnil kot premalo kakovosten …

Takšne zgodbe v poslovnem svetu niso redke in izdajanje računov, ki naj bi bilo sprotno, se zato včasih tudi zaplete. Zato velja napotek, da se je potrebno takšnim situacijam izogibati. S posrednikom se je potrebno dogovoriti, da sam potrdi kakovost storitve ali izdelka in se mu takrat tudi spiše račun. Nenazadnje sam podizvajalec ni v odnosu z dejanskim naročnikom in izdaja računa je del sodelovanja med podjetnikom in posrednikom.

Izdaja računa naj poteka po vnaprej potrjenem dogovoru

Že pred sklenitvijo posla se je potrebno dogovoriti ne le o višini zneska računa za storitev in izdelke, temveč tudi za to, kdaj se bo izstavil in v kolikšnem času bo aktualna njegova valuta. Včasih se lahko izdaja računa opravi takoj, drugič je potrebno počakati na prejem različnih dokumentov oziroma opraviti natančne obračune. Tudi z roki plačila je tako, da so odvisni od dogovora. Načeloma velja, da med gospodarskimi subjekti rok plačila ne sme biti daljši od 60 dni, pri poslovanju gospodarskega subjekta z javnim organom pa ne daljši od 30 dni. Lahko se določijo tudi izjeme, in vsaj pri poslovanju z javnimi organi, so te žal precej pogoste. Tako so izdani računi običajno prej plačani, če poslujemo z drugimi podjetji, zlasti manjšimi, kjer je povsem normalno, da je valuta 8 dni. Če poslujete z javnim organom, pa se lahko kar precej načakate.